Joh 4 | SlvZNZ | STEP | Jezus je izvedel, kako so se farizeji razburjali zaradi tega, ker je imel več pristašev in je krščeval več ljudi kakor Janez,

John 4

Žena pri vodnjaku

1 Jezus je izvedel, kako so se farizeji razburjali zaradi tega, ker je imel več pristašev in je krščeval več ljudi kakor Janez, 2 čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci. 3 Tedaj je zapustil Judejo in je odšel nazaj v Galilejo. 4 Na poti je moral iti skozi Samarijo 5 in je prišel tudi v mesto Sihar. Ta kraj leži v bližini polja, ki ga je Jakob podaril svojemu sinu Jožefu. ^{▼▼1. Mojzesova 48,22.} 6 Tam je Jakobov vodnjak. Utrujen od dolge poti je Jezus sedel ob vodnjaku. Bilo je opoldne.

7 Tedaj je prišla neka Samarijanka iz bližnjega mesta k vodnjaku po vodo. Jezus jo je zaprosil: “Daj mi vode!” 8 Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrane. 9 Žena je presenečena vprašala: “Ti si vendar Jud! Kako me torej prosiš, naj ti dam vode, ko sem jaz Samarijanka?” (V normalnih okoliščinah namreč Judje niso hoteli imeti opravka s Samarijani.) 10 Jezus ji je odgovoril: “Ko bi vedela, kaj ti Bog želi dati in kdo te prosi, da mu daš vode, bi ti prosila mene, naj ti dam vode, ki jo potrebuješ za življenje. Vsekakor bi ti jo tudi dal.” 11 “Toda Gospod,” je odgovorila žena, “saj nimaš ničesar, s čemer bi lahko zajel vodo, vodnjak pa je globok! Odkod boš vzel vodo zame? 12 Ali moreš storiti več kot naš očak Jakob, ki je izkopal ta vodnjak? On sam, njegovi otroci in njegova živina so že pili iz njega.” 13 “Vsak, kdor pije to vodo,” je nato odgovoril Jezus, “bo kmalu spet žejen. 14 Kdor pa pije vodo, ki mu jo jaz dam, ne bo nikoli več žejen. Ta voda bo v njem postala neusahljiv izvir, ki ga bo vedno napajal z večnim življenjem.” ^{▼▼V izvirniku: … temveč voda, ki mu jo jaz dam, postane v njem studenec vode, ki teče v večno življenje.} 15 “Potem mi daj to vodo,” je rekla žena, “da ne bom nikoli več žejna in mi ne bo treba prihajati na ta vodnjak po vodo!” 16 “Dobro,” je odvrnil Jezus, “pojdi in pokliči svojega moža. Pridita oba sem!” 17 “Saj nisem poročena,” je rekla žena. “To je res,” je odgovoril Jezus, “da nisi poročena. 18 Imela si pet mož in ta, s katerim živiš, ni tvoj mož. Govorila si resnico.” 19 Začudena je žena dodala: “Vidim, Gospod, da si prerok! 20 Toda povej mi, prosim, zakaj vi, ki ste Judje, menite, da je treba moliti Boga v Jeruzalemu? Mi, Samarijani, pa smatramo, da je ta gora, kjer so že naši praočetje služili Bogu, kraj molitve.” ^{▼▼Op. prev. Tu gre za goro Garizim (Primer: Jozue 8,30-35; 5. Mojzesova 11,26–27,1).} 21 – 22 – 23 – 24 ^{▼▼The text of verses 21-Jhn 4:24 has been merged.}Jezus je odgovoril: “Verjemi mi, da prihaja čas, ko ne bo pomembno, ali molite Boga na tej gori ali v Jeruzalemu. Kajti ni pomembno kje molimo, ampak kako molimo – ali je naša molitev duhovna in iskrena? Ali nam je Sveti Duh v pomoč pri molitvi? Kajti Bog je Duh in potrebujemo njegovo pomoč, da bi ga lahko prav molili. Oče želi, da ga častimo na ta način. Toda vi Samarijani veste malo o njem. Slepo ga častite. Mi Judje pa ga dobro poznamo, kajti rešitev prihaja od Judov.” ^{▼▼V izvirniku: Vendar prihaja ura in je že tu, ko bodo pravi molilci molili Očeta v duhu in resnici.”} 25 Žena je odvrnila: “Vem, da bo nekega dne prišel Mesija. ^{▼▼V izvirniku: Vem, da bo prišel Mesija (ki se imenuje Kristus.)} On nam bo vse pojasnil.” 26 Potem je Jezus dejal: “Z njim govoriš. Jaz sem Mesija.”

27 Učenci, ki so pravkar prišli iz mesta, so se čudili, da se Jezus pogovarja z ženo. Vendar ga nihče ni vprašal: “Kaj hočeš od nje? Zakaj se pogovarjaš z njo?” 28 Potem je žena pustila vrč, tekla je nazaj v mesto in razburjena govorila ljudem: 29 “Pojdite z menoj! Srečala sem moža, ki ve vse o meni, pa me še nikoli prej ni videl! Ali ni morda on Mesija?” 30 Radovedni ljudje so hiteli iz mesta k Jezusu. 31 Medtem so mu učenci govorili: “Gospod, pojej nekaj!” 32 On pa jim je odgovoril: “Imam hrano, za katero vi ne veste!” 33 “Ali mu je kdo prinesel hrano?” so se začudeni spraševali. 34 Jezus pa jim je pojasnil: “Živim od tega, da izpolnjujem Božjo voljo in da opravljam njegovo delo. Zato me je tudi poslal na ta svet. 35 Ali niste tudi sami dejali: ‘Še štirje meseci so do žetve.’ Odprite oči in ozrite se okrog sebe! Lahko bi poželi polja. 36 Žanjci bodo dobili dobro plačilo, če bodo želi plodove za večno življenje. Oboji se bodo veselili žetve: tisti, ki so sejali in tisti, ki bodo pospravili žetev. 37 Tukaj drži pregovor, ki pravi: ‘Eden seje, drugi žanje.’ 38 Poslal sem vas na polje, da bi poželi, kar niste sejali. Drugi so se tu trudili pred vami, vi pa žanjete plodove njihovega dela.”

39 Mnogi prebivalci mesta Sihar so verovali samo zato v Jezusa, ker je žena vsepovsod pripovedovala: “Ta mož ve vse, kar sem storila.” 40 Ko so zdaj prišli k Jezusu, so ga prosili, naj ostane pri njih in ostal je še dva dni. 41 Tako so ga lahko vsi slišali in zdaj je še več ljudi verovalo vanj. 42 Ženi so dejali: “Zdaj ne verujemo v Jezusa samo zato, ker si nam ti pripovedovala o njem. Sami smo ga slišali in vemo: On je zares Rešitelj sveta!”

Jezus ozdravi težko bolnega otroka

43 Dva dni pozneje je Jezus potoval v Galilejo, 44 čeprav je bil sam nekoč dejal, da prerok nič ne velja v svoji domovini. 45 Tokrat pa so ga Galilejci ljubeznivo sprejeli. V času velikonočnega praznika so bili v Jeruzalemu in so tu sami videli vse, kar je Jezus storil.

46 Na svojem potovanju skozi Galilejo je Jezus spet prišel v Kano, kjer je spremenil vodo v vino. 47 V Kafarnaumu je živel visok kraljevi uslužbenec, ki je imel težko bolnega sina. Ko je ta človek slišal, da se je Jezus vrnil iz Judeje v Galilejo, je odšel k njemu in ga zaprosil: “Pridi hitro na moj dom in ozdravi mojega smrtno bolnega otroka!” 48 “Če ne vidite kar naprej novih čudežev in znamenj, ne verujete,” mu je rekel Jezus, ko ga je srečal. 49 Uslužbenec pa ga ni prenehal prositi: “Gospod, pridi hitro, sicer bo moj sin umrl.” 50 “Pojdi domov,” mu je rekel Jezus, “tvoj sin je zdrav.” Mož mu je veroval in je odšel domov. 51 Ko je bil še na poti, mu je priteklo nasproti nekaj njegovih ljudi. “Tvoj otrok je zdrav!” so mu razburjeno klicali. 52 Oče se je pozanimal: “Od kdaj pa mu je bolje?” Odgovorili so mu: “Včeraj opoldne okrog enih naenkrat ni več imel vročine.” 53 Tedaj se je oče spomnil, da je Jezus prav ta čas rekel: “Tvoj sin je zdrav!” Poslej je ta mož s celo družino veroval v Jezusa. 54 To je bil drugi čudež v Galileji, ki ga je Jezus storil, potem ko se je vrnil iz Judeje.